Goran Vižintin je diplomant Naravoslovno tehnične fakultete Univerze v Ljubljani (UL NTF). Poklicno pot je začel leta 1995 kot mladi raziskovalec na IRGO, kjer se je ukvarjal s problematikami modeliranja toka in transporta snovi podzemnih vod, daljinskim zaznavanjem, GIS-om in uporabno geofiziko. V okviru podiplomskega študija se je strokovno izpolnjeval na Univerzi v Trstu (1996) in v TNO Utrecht, Nizozemska (2000 in 2001). Znastveni magisterij je zaključil leta 1999 na problematiki inverznega modeliranja toka podzemne vode. Leta 2007 je doktoriral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani s področja zamuljenosti dna rečnih akumulacij. Od leta 2010 je visokošolski učitelj na UL NTF, za področja predmetov uporabne geofizike, numeričnega modeliranja in geoinformatike. Na Oddeleku za geotehnologijo, rudarstvo in okolje (OGRO) je bil predstojik oddelka, sedaj je njegov namestnik in je hkrati član UO UL NTF.

Je soavtor več kot 380 strokovnih del in znanstvenih člankov. V zadnjem obdobju se ukvarja s problematiko brezpilotnih zrakoplovov (BPZ) na področju geotehnologije in okolja. Predvsem ga zanima uvedba BPZ-jev za potrebe monitoringa in nadzora težko dostopnih površinsko nestabilnih naravnih območij, spremljave delovnih procesov na področju geotehnologije in površinskega rudarjenja, rečnih strug in akumulacij, določanja rabe in infitracijskih sposobnosti tal.

Je član  več  strokovnih  združenj  v  Sloveniji  in  v  tujini  (IAH,  SEG)  ter  ima  pridobljeno  licenco  Inženirske  zbornice  Slovenije.  Štiri  leta  je  bil  predsednik  Slovenskega  društva  SKIAH.