Dragotin Ocepek, rojen 13.03.1957 v Ljubljani, je po končani gimnaziji (Šubičeva) v Ljubljani vpisal študij inženirske geologije. Diplomiral je leta 1981 pod mentorstvom prof. dr. Dušana Kuščerja iz raziskav razpoklinskih sistemov HE Trebuša in HE Solkan. Za DRSC je leta 1992 izdelal raziskovalno nalogo: Razvoj zaščite brežin s sidranimi prefabriciranimi AB rebri in nato naslednje leto (1993, ob delu) vpisal podiplomski študij na oddelku za geologijo, NTF Univerze v Ljubljani. V okviru študija se je izpopolnjeval tudi na Tehnični Univerzi v Grazu.

Leta 2003 je zagovarjal magistrsko delo iz mehanike hribin in leta 2005 doktorsko disertacijo z naslovom:

Odnos med krhkim lomom in plastično deformacijo po preseženi vrhunski trdnosti v karbonsko permskih mehkih kameninah.

 Od leta 1982 je bil zaposlen na Geološkem zavodu v Ljubljani in od leta 1989 do 1998 na Inštitutu za geologijo, geotehniko in geofiziko. Tedaj je vodil inženirsko geološke raziskave za HE na Savi in sodeloval pri sanacijah plazov na plinovodnem omrežju RS. Že od 1987 do 1991 je sodeloval pri inženirsko geoloških raziskavah za nove trase avtocest ter različne regionalne in magistralne ceste. Po preoblikovanju inštituta je bil od 1998 zaposlen na GZL – Geoinženiring d.o.o., vse do leta 2007, ko je ustanovil firmo Geoeng&Co.d.o.o., v kateri je solastnik in direktor.

Po opravljenem strokovnem izpitu iz gradbene stroke je leta 1991 nadaljeval z raziskavami za projekte tras in objektov avtocest, kot tudi regionalnih in magistralnih cest. V letu 1995 je vodil tudi inženirsko geološke raziskave za HE Doblar.

Izdelal je je tudi številne geotehnološke načrte za pomembne projekte, pri katerih je opravljal tudi geotehnični nadzor izvedbe: Most čez Savo na cesti Medvode–Zg. Pirniče, sanacija kanjona in mostu čez Kokro v Kranju, galerija Strmec na VAC, oporne konstrukcije na AC-pododsek Blagovica-Kompolje, AB pregrada v potoku Predelica-Log pod Mangartom.

Projektiral je več inovativnih izvedb varovanja brežin (v prostoru gradnje rezervoarjev blagovnih rezerv RS na Ortneku, na instalaciji Sermin in mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje ter brežini pod župniščem in cerkvijo sv. Jurija v Piranu) ter geotehnoloških načrtov globokega temeljenja obale II in III v Luki Koper, kot tudi številnih objektov.

Izdelal je tudi geotehnološke načrte za izvedbo številnih sanacij plazov (PZI).

Od leta 1994 pa do danes je s strokovnimi in znanstvenimi članki sodeloval na domačih in tujih strokovnih in znanstvenih posvetovanjih ter objavil več znanstvenih in strokovnih člankov v revijah.

Izdelal je tudi čez sto revizijskih in recenzijskih poročil ter strokovnih mnenj. Je član Slovenskega geotehničnega društva in tudi član IAEG in ISRM. Od leta 2002 do konca leta 2021 je bil član Upravnega odbora matične sekcije rudarjev in geotehnologov pri Inženirski zbornici Slovenije.